dao religion

Viri in literatura za izpit


“Drva izginejo v ognju, ogenj pa gori še naprej. Ne vemo kdaj preneha.”

Gre za citat iz Zhuang zi-jevega poglavja Yang Sheng Zhu. Citat opisuje naše bivanje. Na  eni strani nam predstavlja naše končno življenje na drugi pa tisto neskončnost. Gre za Zhuangovo misel, ki me je navdušuje in ob enem poraja strah. Življenje samo je omejeno, znanje, ki pa nam ga leto samo ponudi pa je omejeno. Pomembno, kot pravi pa je zavedanje. Če živimo sicer v zavedanju, da se naše bivanje konča ne zavedamo pa se vsega kar nas obdaja bomo preživeli. Preživeli v smislu, da živimo mirno in popolnoma delujoče življenje. Delamo, kar znamo in vemo, kar so nas bili poprej naučili. Ni pa v nas strmljenja po nečem več.Ne zavedamo se neskončnosti z njenimi stalnimi spremembamiživimo mirno in sprejemljivo do dosega naše limite. Nelimitna neskončnost je sama po sebi težko dojemljiva. Vendar vedeti, da je ni individuma, ki poseduje zmožnost njenega dosega se pravi tudi ti je nikoli ne dosežeš in še manj popolnoma razumeš je skoraj še bolj nedojemljivo, kot neskončnost sama. Naša težnja po znanju nam jo poskuša čimbolj približati. Na koncu verjetno naše delovanje nimapomena, postane nič pa vendar je pomen v tem, da kljub temu delujemo, da bivamo. Da doživimo našo končnost. Vprašanje, ki se mi tu poraja je kdaj se nek individum zaveda te svoje končnosti. Lahko bi iz tega citata razbrali, da to dejstvo spoznamo in zares sprejmemo šele, ko zapazimo to neskončnost naše vednosti. Ko vidimo, da znanja zares ne moremo doseči in si priznamo, da smo končni. Zavedanje ovidimotakrat, ko se v nas prebudil srmenje po razvetljenstvu. Če se osredotočim, na to samo bivanje in delovanje. V istem poglavju, nam Zhuang Zi  poda zgodbo plemenitega Wen Hui-ja in njegovega kuharja. S tem primerom, nam želi pojasniti pomembnost delovanje in predvsem pomembnost kakovostnega delovaje. V zgodbi kuhar  opisuje, kako je dosegel popolnost svoje spretnosti in ta spretnost je njegov dao.V tem primeru vidim Zhuang Zi-jevo lastno razlago svoje modrosti. Spretnost, kakršna koli že je mora biti svobodna. Do spoznanja pridemo brez ovir, takšnih ali drugačnih.  Gre za žrtvovanje  čustev, čutov in družbenih vplivov, družbenih predsodkov. Spretnost sama se nahaja v nas, nas duh je tisto, kar nas bo pripeljalo do veličine. Duh je tisto, kar je povezava neba in zemlje in je močnejši odtelesa. Ne-duhovno delovanje lahko povzoča nove prepreke, duhovno ne. Mislim, da bi kuhar lahko bil prestavljen, kot metafora kitajskega filozofa samega. On sam se je za dosego svojih ciljev odpovedal čutom in našel odgovore, oziroma še mnoga skeptična vprašanja v sebi. Mislim, da je resnično delovanje odvisno le od nas in ne varljivih čutov in okolice. Pojem našega delovanje oziroma paradoksnonašega nedelovanja v delovanju Zhuang Zi večrat poudarii, ko govori o odsotnosti hotenja delovanja. Gre za iskanje ritma, ki ne bi sprožilo nasprotij ampak bi težilo k Dao. Dao deluje po principu nedelovanje v delovanju zato bi morali tudi mi sami slediti tej obliki. Oblika življenja se naj bi torej naslanjala na spontanost, ki bi uravnavala naš tok. Vendar pa tu ne gre za čakanje, apatičnost. Tu gre zaresnično spontanost. Tu gre za wu wei. Gre za naravno obliko delovanje. Delujemo v nedelovanju. Gre za delovanje, reakcijo človeka v skladu z naravo, vesoljem, ki je že v harmoniji.
Zhuang Zi, eden glavnih predstavnikov klasičnega deonizma je poznan po svojem ujetju med relativizmom in mnogimi oblikami skepticizma. Poslužuje se skepticizma v vseh svojih oblikah. V mnogih študijih sorazčlenjevali in opredeljevali njegov skepticizem. Po prebiranju njegovih del lahko opazimo da ga je resnično težko opredeliti le eni sami obliki. Pomemno težnjo mu predstavlja tudi Dao. Dao, ki se ga ne da definirati, čigar resnični pomen sam nikoli ni zares popolnoma dokončno predstavil. Predstavi nam ga enkarat v obliki spretnosti, drugič v obliki konkretnih stvari, drugič o stvari, ki si jo ne moremo...