Historia de america

Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Oddelek za zgodovino

ZAPISKI ZA PREDMET ZGODOVINE

NEEVROPSKI NARODI 1750 – 1918
Dr. Matjaž Klemen i

Maribor, študijsko leto 2005/2006

AMERIŠKA REVOLUCIJA
Imela je skupne zna ilnosti z revolucijami, ki sledijo. Producirala je dokumente, ki so bili osnova za druge revolucije. Osnova je bila vojna za neodvisnost (antikolonialna vojna), ki so joza eli kolonisti sami. Šlo je za boj kolonistov – ljudi, ki so izšli iz Anglije – za njihovo neodvisnost. Predstavljala je seme za vsa druga antikolonialna gibanja v Aziji, J Ameriki,… Šlo je za revolt proti monarhiji, rezultat je bil, da je nastaja ameriška republika (1917 zadnja v Rusiji). Šlo je za državljansko vojno v vsakem okraju, bili so patrioti – za ohranitev monarhije, in tisti, ki sobili za samostojno in neodvisno državo. Zna ilnosti Ameriški revolucionarji 1774 niso vedeli, kaj je njihov kon ni cilj – odstranitev angleške krone iz Amerike ali predstavništvo angleških kolonistov v angleškem parlamentu. To je bil prvotni cilj (nobene obdav itve brez predstavništva), šele kasneje se razvije zahteve po neodvisnosti, ki jo je zapisal nekdo, ki je pravkar prišel iz Anglije. Rezultatje bil nastanek nacije, druga ne od vseh v Evropi. Šlo je za narod, ki je bil sestavljen iz razli nih evropskih narodov in ni temeljil na etni nem principu. Šlo je za za etek zgodnjih ustavnih ureditev demokrati nih držav. V deklaraciji je tudi zapisana lo itev cerkve in države. Razlikovala se je od ostalih revolucij, ki so ji sledile. Državljanska vojna ni imela svojih zabrisanih sledi, šlo jeza vojno med tistimi, ki so sledili monarhiji in tistimi, ki so bili proti njej. Vojna med patrioti in lojalisti (lojalni angleški kroni). Patriot pomeni pristaša ameriške revolucije, kasneje pa tudi za francoske, ne glede na to, kje je živel. Šele proti koncu 18.stol. pomeni tistega, ki zagovarja nacionalne interese. Mnogi reveži so ostali lojalni Angliji. Patriot danes, je oseba, ki zagovarjanacionalne interese. Ameriška revolucija se ni nikoli zatekla k odvzemanju lovekovih pravic (z izjemami, npr. konfinacija japonskih Ameri anov po Pearl Harbourju – spravili so jih v taboriš a). Ameriška revolucija ni bila razredna revolucija, ni temeljila na razrednem boju, je obsegala demokrati ne reforme. Za ela je iz ni , zato je lahko am.revolucija predstavljala možnost za demokrati no vlado, zarazvoj principov enakosti in bratstva, ki so postali centralni za ameriško ideologijo.

2

Ameriška revolucija se je za ela kot boj kolonistov za predstavništvo v angleški parlament. Šlo je za protest zoper pokoritev kolonistov od Anglije, ne glede na etni no komponento, ki je bila pomembna pri evropskih revolucijah in kasneje pri balkanskih. Vzrok: kolonisti niso mogli ve sprejeti totalnepodreditve od Anglije. To nezadovoljstvo je dolgo asa tlelo med kolonisti. Imelo je svoje za etke šele ob koncu leta 1763, gre za zadnjo fazo vojne 1689-1763 med Anglijo in Francijo. Po kon ani vojni Francija ni predala Angležem le Kanade, ampak tudi podro ja od Apala ev do Missisippija, skupaj z vzhodno in zahodno Florido (takrat še v španskih rokah). Šlo je za vprašanje, kdo bo pla al za varnostteh ozemelj. Anglija je to ozemlje zavzela, kolonisti so postali potencialno premo ni, pla ati bi morali za obrambo teh pokrajin, zlasti pred Indijanci, ki so bili takrat še nevarni. Prihajalo je do predlogov, da bi razrešili administrativne in fiskalne probleme, ki so izšli iz angleške zmage. Kolonije morajo pla evati svoje stroške, pa še prinašati dobi ek. Prišlo je do vprašanja lovekovih pravic.Kolonisti so izkoriš ali situacijo, pri eli so se ukvarjati s tihotapstvom. Angleži pa so skušali to prepre iti. Poskušali so pla ati svoje duhovnike v britanskih funtih, ki so veljali preve . Britanska vlada je tudi prepovedala prodajanje zemlje zahodno od Apala ev, ki jo je rezervirala za Indijance, da bi prepre ila špekulacije. 1794 je vlada ministrskega predsednika Greenvilla predlagala pla...