Metodologija

AKCIJSKO RAZISKOVANJE

•KAKO SE AKCIJSKO RAZISKOVANJE RAZLIKUJE OD OBIČAJNIH NAČINOV RAZISKOVANJA?

•KAJ JE AKCIJSKO RAZISKOVANJE

•ZGODOVINA AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA

•ORGANIZACIJA AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA
















































































KAJ JE AKCIJSKORAZISKOVANJE?

(Cunningham 1976)

Je raziskovanje,

•ki ga izvajajo člani organizacije ob pomoči zunanjih svetovalcev, vsi skupaj sestavljajo akcijsko raziskovalno skupino

•kjer člani sodelujejo tako pri raziskovanju kot pri akciji

•ki poudarja pomen skupinske dinamike in družbenih sil, ki spodbujajo ali zavirajo skupinsko delovanje

•katerega namen je spremeniti vedenje; v tem procesu pa sisledijo načrtovanje, izvajanje, evalvacija.

(Reason in Bradbury 2001)

•“AR je participatoren, demokratičen proces, ki se ukvarja z razvijanjem praktičnega spoznavanja v zasledovanju vrednih humanih namenov, v okviru participatornega pogleda na svet, ki se je pojavil v zadnjem času. Poskuša združevati akcijo in refleksijo, teorijo in prakso v sodelovanju z drugimi, v zasledovanju praktičnihrešitev za stiske ljudi ali še bolj splošno za 'razcvet' posameznikov in njihovih skupnosti.”



ZGODOVINA AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA

Prvo obdobje AR:

- Kurt Lewin naj bi prvi uporabil izraz 'akcijsko raziskovanje' v letu 1944. Njegovo pojmovanje sodi v prvo obdobje AR. Metodološka izhodišča, ki jih je zagovarjal, vsebujejo nastavke AR:

- znanost ima praktično funkcijo

- usmerjenost napreučevanje celot dejavnikov ('polje')

- spoznanje, da se zaznava spremeni, če se z akcijo spremeni situacija (npr. najprej nimaš besede in kritiziraš močnejšega; ko se vpelje postopek odločanja, kjer ima vsak besedo, najbrž močnejšega ne boš videl več kot tako močnega)

- težnja predstaviti subjektivno polje posameznikov (življenjski prostor)

- poudarek na eksperimentiranju v naravnihpogojih z ohranitvijo naravne celote pogojev.









Drugo obdobje AR:

- korenine akcijskega raziskovanja: programi skupnostnega razvoja, feministični pristopi, skupnostni aktivizem itd. (poudarek na svetovalnem in didaktičnem pomenu AR, manj na znanstvenoraziskovalnem)

- prevrednotenje AR v okviru kritične družbene teorije (60. in 70. leta prejšnjega stoletja, nemškidružboslovci): poudarjen znanstveno raziskovalni namen, vendar so zašli v skrajnost, ki je postala slepa ulica v razvoju AR:

- sodelovanje akterjev pri načrtovanju raziskave, ovrednotenju rezultatov, sodelovanje pri raziskovalnih opravilih kot oblika osvobajanja človeka iz njegove vloge objekta raziskave v subjekt raziskave (emancipacija akterjev od dominacije raziskovalcev; kako in kdo presoja, kaj jeosvoboditev, ni jasno).

- drugo pretiravanje je, da je akcijsko raziskovanje kot kritična teorija družboslovja nova znanstvena paradigma v družbenih vedah.



OSNOVNA NAČELA AR

•istočasnost procesov: usposabljanje, praktično delovanje, raziskovanje se prepletajo, vendar je potrebno ločevanje;

•ključni pomen odnosa in skupinskega procesa: neposreden, tesen odnos med akterjem inraziskovalcem; ustrezno potekajoč skupinski proces;

•ekološko (naturalistično) delovanje v naravnem okolju z najmanjšim možnim vpletanjem – spoštovanje kulture skupnosti: AR poteka v okoljih, kjer posamezniki/skupine živijo/delujejo; zunanji raziskovalci-svetovalci se vključijo na željo akterjev, z njihovim pristankom in po sklenitvi akcijsko-raziskovalnega pakta;

•načelo proaktivnosti (aktiviranja):zunanji svetovalci podpirajo proces samoorganizacije, ne vsiljujejo svojih predstav, vrednot;

•načelo obojestranske koristi: akterji imajo pomoč pri reševanju praktičnih problemov in usposabljanju, raziskovalci pridejo do podatkov in novih spoznanj













ORGANIZACIJA AR

Akcijsko raziskovanje ni metoda ampak bolj način organizacije raziskovanja:

•Osnova :funkcionalen...