Un nuevo mundo es posible

Lula da Silva

Simon Tecco.- 2010-09-28

MOŽEN JE NOV SVET

Jutri bodo volivci v Braziliji izbirali med kandidati, ki se potegujejo za mesto predsednika države. Tako se začenja poslavljanje 64-letnega Luiza Inacia Lule da Silve od predsedniške funkcije, ki jo je opravljal dva mandata, skupaj osem let. Lula da Silva, strugar po poklicu s končano osnovno šolo, prepričan sindikalist, humanist,mirovnik in izjemni pogajalec, bo svoj predsedniški mandat zaključil 31. decembra kot en najuspešnejših brazilskih predsednikov, ki se uvrša tudi med največje svetovne voditelje. Odhaja s 81,4-odstotno podporo med volivci. Po izboru britanske revije Times velja za najbolj vplivno osebo na svetu, kar sta mu lani pripisala časnika francoski Le Monde in španski El Pais, predlani pa ameriška revijaNewsweek. »Čas je, da ponovno izumimo svet in nove inštitucije. Zakaj bi bili ujeti v modele, ki so bili ustvarjeni v drugačnem času in realnosti od današnje? Svet mora obnoviti svojo zmožnost ustvarjanja in sanjanja«, je bilo njegovo sporočilo letošnjemu srečanju v Davosu. Prepričan je, da »je možen drugačen svet […], ko noben otrok ne bo šel spat brez obroka hrane in se ne bo noben otrok zbujalbrez zajtrka«.

Pravijo, da je politika kot Pandorina skrinjica. Z vsakim novim političnim obdobjem se odpre skrinjica visokoletečih pričakovanj, da se bodo gospodarske in socialne težave rešile, začenja se z nasmeški, spogledovanjem, stiskanjem rok in izrazi o dobrih namenih, a običajno ob izteku mandata ostane več razočaranj kot uspehov, več neizpolnjenih obljub kot rešenih težav ter redkiprijatelji. V tem pogledu je predsednik Lula da Silva svetla izjema, saj je država v dobri kondiciji, z visoko stopnjo razvoja, uvršča se je med deset najbolj razvitih držav na svetu. V času njegovega predsednikovanja je Brazilija postala »vzhajajoča« velesila s pomembno vlogo v skupini BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) na mednarodnem političnem prizorišču.

»Najlepši so trenutki vlade včasu od prvega dne zmage do prevzema oblasti. Kasneje spoznaš, da stvari niso tako preproste in da je pred teboj tek z ovirami. Sam imam dovolj razlogov, da bi lahko rekel, da mi je oblast prinesla več veselja kot žalosti […], kljub vsemu bom odšel z obžalovanjem, da nisem mogel česa izpeljati kot na primer reforme države […] ali več na ekološkem področju«, je povedal Lula v intervjuju maja letos zašpanski časnik El Pais. Ob neki drugi priložnosti pa je izjavil, da »šef države ni oseba, temveč je inštitucija, ki nima samo svoje lastne volje, marveč mora sklepati dogovore, ki so možni«.

Prvega januarja leta 2003, ko je Lula prevzel predsedniško funkcijo od Henriqueja Cardosa, je bila Brazilija v velikih težavah zaradi energetske krize, devalvacije domače valute, upočasnitve gospodarstva,zvišanih obrestnih mer, z 260 milijardami dolarjev dolga, z več kot 12,53-odstotno inflacijo; dobra tretjina prebivalcev v 165 milijonski državi (po štetju leta 2001) je prebivala v barakarskih primestnih naseljih, tako imenovanih favelah, in več kot 50 milijonov jih je živelo v revščini. Takrat je imela 12 milijonov nezaposlenih kljub temu, da je bila tretja največja proizvajalka mikroračunalnikovna svetu in šesta v izdelovanju orožja. Hkrati pa se je po družbenem razvoju uvrščala na 56. mesto in po sredstvih, namenjenih za javno izobraževanje, na 88. mestu na svetu.

»Ko sem prevzel oblast, Brazilija ni imela kreditov, prav tako ni imela ne delovnega ne finančnega kapitala niti ne distribucije dohodkov. Kakšne kapitalizem je bilo to? Kapitalizem brez kapitala? Zato sem se odločil, da jetreba najprej ustvariti kapitalizem, da bi lahko potem uvedli socializem: naprej moraš nekaj imeti, da lahko potem deliš. Če država nima nič, nimaš kaj deliti; in gospodarstveniki morajo razumeti, da so potrebne višje plače, da lahko ljudje kupujejo njihove proizvode«, je dejal Lula v intervjuju za El Pais. Prejšnje vlade so po njegovem delale v korist ene tretjine državljanov oziroma...